style.over.net: Intervju
V svoj salon me pospremi s toplim nasmehom, pokončno in graciozno držo. Eleganca bi lahko bila drugo ime Zlate Zavašnik, ustanoviteljice, lastnice in oblikovalke slovenske blagovne znamke moških oblačil SENS. Zaradi inovativnosti in želje po drugačnosti že 23 let vodi SENS, ki je med redkimi preživel tudi hud udarec gospodarske krize. V življenju verjame, da moraš ostati v barki in slediti notranjemu občutku, ne glede na to, kako razburkano je morje. V sebi ima žensko moč, ki je skupek njenih sanj in prehojene poti.
»Obleka vpliva na počutje človeka in s tem vpliva na njegov odziv na okolico, ne naredi pa človeka,« še odgovori na moje vprašanje o tem, ali kos oblačila oplemeniti tudi notranjost.
Kakšen nasvet bi si dali danes ob začetku kariere?
“Če želiš na začetku poti vedeti odgovore na vsa vprašanja ali predvideti vse, kar se ti bo zgodilo, potem sploh ne začneš. To je bistvo. Slediti moraš sebi in si upati. Ne smeš si postavljati ovir že samo zato, ker si od nekoga slišal, da je to tako pretežko, v smislu »joj, to ti pa ne bo uspelo«. To te naj ne zanima. Če čutiš, da bi rad delal nekaj svojega, potem sledi želji. Ne pričakuj, da bo šlo gladko, vmes bo težko, vendar ne obupaj in ne spremeni poti. Če želiš na določenem področju priti do določenega nivoja, moraš vztrajati.”
Kakšne cilje ste imeli na začetku, ko ste se ob bok postavili uspešni modni industriji? Bi lahko temu rekli pogum?
“Pogum ni stvar odločitve, to ti je nekako dano ali ti ni. Če bi na začetku naredil vse kalkulacije, bi si verjetno rekel, »js se tega ne grem«. Vedno sem imela rada izzive, drugače bi bilo preenostavno. Dolga leta sem se tresla. Rada sem imela živo ozadje. Sem malce drugačna oblikovalka, saj sem želela nekaj več, iz unikatnih kosov preiti na veleprodajo. Če pogledam nazaj, bi težko šla čez vse to še enkrat. Ampak takrat je bil to skupek vsega, tistega notranjega občutka, ki te vleče. Ne smeš izstopiti iz barke.”
Je bila želja po oblikovanju že od otroških let?
“Ja, oblikovanje skupaj s poslom. Že na fakulteti sem krojila in dajala izdelke šivati. Z določenimi butiki in trgovinicami sem se zmenila in prinesla mini kolekcijo petih kosov za ženske. Sledila so naročila in izdelava. Ves čas je bila prisotna želja po oblikovanju ter tem, da imam svojo blagovno znamko. Če želiš priznano blagovno znamko moraš oblikovati tako, da bo to sprejeto na trgu, ne samo za eno osebo. Ves čas sem imela željo, da je moje delo všečno in širše razpoznavno. Nekateri oblikovalci ciljajo ravno obratno, kar je tudi krasno. Oblikovalci z ekstravagantnimi kosi so sicer redki, ki uspejo, vendar nekateri so in to je odlično. Vsak oblikovalec ima svojo pot.”
Lahko oblikovalec brez podjetniške žilice uspe? Kako pomembno je razmerje podjetnik/oblikovalec?
“Danes lahko rečem, da to odlična kombinacija, ki je botrovala k temu, da sem sploh prišla do uspeha. Na oblikovalski poti je s kapitalom in denarjem težko. Če si samo oblikovalec in moraš plačevati nekoga še za marketing, direktorja, ki vodi podjetje in še dodatno ekipo, to na začetku ne gre. Če si vse v enem, tako kot sem bila sama, je finančno veliko lažje.”
Kako to, da ste se odločili za tveganje, moško modo?
“Mene ves čas vleče moška linija. Tudi sama sem bolj minimalistično oblečena, nikoli nisem nosila živih vzorcev. Tudi ženski plašči, ki sem jih šivala, so bili v sivih, nevtralnih in bolj moških barvah. Glavni razlog pa je bil, ker je bila zaznana potreba in pomanjkanje moških oblačil na trgu, sploh izvirnih. Na moških oblekah se ni preveč delalo, bolj na srajcah, še danes je pomanjkanje na tem področju. Skozi delo se je le še potrdilo, da mi je moška moda všeč.”
Veliko sloveskih modnih znamk gospodarske krize ni preživelo. Kako je uspelo vam?
“Pri SENSU sem vedno delala kolekcije, ki so bile drugačne. Naša znamka trenutno ne trpi, smo pa morali prebroditi veliko krizo okrog leta 2009, takrat je bilo težko. Tudi sama sem takrat želela nehati, ampak me je potem nekaj potegnilo nazaj in sem morala temu slediti. Veliko razlogov je bilo za to, da bi odnehala. Ključ je bil v inovativnosti in tem, da nismo nižali cene. Tudi v najtežjih trenutkih je nisem spustila, saj bi trpela kvaliteta, kvečjemu sedaj kakšno ceno še zvišamo, ker imam namen vpeljati še boljše tkanine in se le še razvijati. To ne pomeni, da se zvišuje celostna cena, ta ostaja enaka, ampak določen procent cene zvišujemo, da dodajamo najbolj vrhunske volne in obdelave. Dizajn postaja še bolj zanimiv. V svoji kolekciji želimo zajeti slovenskega potrošnika v celoti. Imamo tudi znižane kose v outletu za tiste, ki želijo nižjo ceno.”
Ste takrat razmišljali o usmeritvi obratov v vzhodne države?
“Ne, o prestavitvi proizvodnje v daljne kraje nisem nikoli razmišljala. Sama želim biti vedno toliko prisotna, da lahko imam pregled nad proizvodnjo in količino. Multiserija in denar me v osnovi ne zanimata. Trenutno si tega ne želim, morda le nekaj trgovin v Avstriji, ker je blizu.”
Instant, poceni, a nekvalitetna moda v korporacijah danes prevladuje. Vi ste nekako nasprotje temu. Trpijo zaradi takšnih nacionalk kvalitetna podjetja kot je SENS?
“To je kritično na vseh področjih, ne le v tekstilu. Hrana je prva, saj na televiziji oglašujejo meso za en evro in s tem perejo možgane. Na trgu se odvija tekma, kdo bo imel nižjo ceno. Najprej bi se morali vprašati, iz česa je izdelek sploh narejen, kako je tako nizka cena sploh mogoča. Da ne začenjam o mesni industriji, kjer sem zelo kritična in ne jem mesa. Kaj damo na kožo, od kod prihaja tekstil? O tem je treba čimveč govoriti.”
Nedavno ste v vašo kolekcijo začeli vključevati tudi ekološko tkanino?
“Res sem bila vesela, ko sem dobila to ekološko tkanino. Gre za celotno produkcijo, ki je varna za okolje, človeka, tudi barvila so varna. Skozi ekološko linijo želim ravno opozoriti, da pomislimo, iz česa je kaj narejeno. Pri vseh izdelkih. Sama hodim redno v kontrole izdelkov, proizvodnjo in vidim ljudi, ki to delajo, pod pravičnimi pogoji, da lahko preživijo in so pošteno plačani.”
Ste kdaj občutili diskriminacijo kot samostojna ženska v pretežno moški industriji?
“Danes ne, na začetku pa. Težko rečem, da bi bil razlog konkretno moška moda. Na samem začetku se občuti diskriminacija, dokler se ženska ne dokaže in se je ne vzame resno. Žal se mora ženska bolj dokazovati na vseh področjih. Najprej je potisnjena v kot in mora veliko več prehoditi ter biti močnejša, da pride do cilja. Pri SENSU je bilo potrebno najmanj deset let, da sem zares postavila stvari. Danes je v naši ekipi postavitev popolna, tu ni nobenih spolov več, tudi v glavi ne. Vendar to so prehojene poti, desetletja, to je življenje.”
Vas je toliko delovnih dni in noči skozi leta spremenilo?
“Dolga leta sem se izrazito posvečala delu, potem so sledila obdobja usklajevanja materinstva in dela. To je bilo zelo težko, ampak vse gre. Danes, ko imam toliko izkušenj, ne vem, kakšna bi bila brez. Sama brez dela ne bi bila izpolnjena, zato sem morala kombinirati. V tem trenutku lahko rečem, da sem izpolnjena, srečna in zadovoljna. Imam občutek, da se tudi najmlajši hčeri, ki je stara petnajst let, lahko zares posvečam in cenim vsak trenutek. Še vseeno pa imam rada svoj prosti čas brez dela.”
Pri dolgoletnem oblikovanju vir navdiha verjetno ne sme zastati. Ste se kdaj soočili z krizami inspiracije in kako ste jih prebrodili?
“Je bila kriza, ampak je bila povezana s poslom. Žal denar nujno potrebuješ za razvoj. Lahko imaš najboljšo kolekcijo na svetu, a če je ne prodaš, nič ne pomaga! Sama sem vedno šla na sejem tkanin in tam dobila ogromno inspiracije. Včasih pa potrebuješ dopust ali sprehod.”
Od kod ideja, da sodelujete z mladimi oblikovalci, ki izdelujejo lesene kravate in metuljčke?
“Zelo podpiram mlado generacijo, ki se trudi priti na trg. Če vidim, da je izdelek dober in domač, ga bomo ponujali. Vse kar me zanima je, za primer, da je lesena kravata dobra, cenovno zadovoljiva za vse in če je to domač proizvod, podpišem takoj.”
Koliko let lahko nekdo nosi vašo obleko v primerjavi z nizkocenovniki?
“Včasih sem videla, da je kdo tako dolgo nosil našo obleko, da sem rekla, da bomo morali delati manj kvalitetne, ker je že predolgo. (smeh) Ivo Boscarol je imel trinajst let staro SENS obleko iz džinsa in je prišel v njej na našo prireditev ter je še vedno zelo dobro izgledala. Prejšnji teden si je pri nas zopet kupil novo.”
Kakšni moški se ustavijo v vaši trgovini?
“Ko oblikujem imam v mislih vedno nekoga, ki nima rojstne letnice in želi nekoliko drugačno obleko. Količina moških, ki morajo nositi obleko, se je občutno zmanjšala. Glavni kupec je moški, ki rabi obleko za posebne priložnosti; poroko, maturantski ples, diplomo ter 20 odstotkov moških, ki potrebujejo obleke za poslovne namene, poslovnežev.“
Kakšna je situacija za slovenske oblikovalce, gledano s finančnega vidika? Jih država podpira?
“Sama sem delala svojo znamko in se nisem ozirala na to, da bi imela kakšno pomoč od kje drugje, da bi mi bilo kaj dano. Sem pa kdaj pomislila na to, kje je kakšna možnost za to, da bi se mi, oblikovalci, lažje predstavili na kakšnem tujem sejmu. Včasih smo imeli sejme po bivši Jugoslaviji. V nekem obdobju sem razmišljala o tujini, če bi se združili in bi država kaj sofinancirala ter se predstavili tujim trgom, ki bi bili potencialno naši trgi, pa ni bilo kaj dosti podpore. Ko bi še lahko šivala v Sloveniji, to ni šlo, saj se nismo mogli dogovoriti z Muro, žal ne. Nato o tem nisem več razmišljala. Zadnja leta se odvijajo tedni mode, zdaj sta bila kar dva. Boljše je preveč kot premalo, ker se to razvija in se potem najboljše izlušči ven. Super je, da imajo oblikovalci možnost predstavitve in se bodo lahko predstavili tujim vlagateljem. Stvar se počasi odpira. Država Slovenija bi tukaj zagotovo lahko kaj naredila s finančno podporo, ker tega sedaj ne.”
Kaj za SENS pomeni predstavitev na tednu mode?
“Zadnja leta, ko sodelujem na tednih mode Ljubljana in Mercedes Benz Fashion Week sem začutila, da v okviru SENSA naredim korak v drugačno smer, ki se je izkazal kot korak naprej. Veliko več ljudi je tako za nas izvedelo. Če bi me danes kakšen oblikovalec vprašal, ali naj gre na teden mode, bi mu odvrnila, da zagotovo! Lahko rečem, da bo na prihajajočem Mercedes Benz Fashion Weeku šla na pisto tudi živo rdeča obleka! Izziv mi je in uživam v tem, da z oblikovanjem tvegam, ampak do tega sem morala priti!”
